- Kodirniki
- Tehnologija
Tehnologija kodirnikov
Magnetna tehnologija
Magnetni kodirniki uporabljajo senzorje s Hallovim učinkom za zaznavanje gibanja z vrtenjem. Senzorji zaznavajo usmerjenost trajnega magneta, priključenega na gred. Mikroprocesor nato izračuna kot vrtenja gredi iz signalov senzorja. Zaradi preprostega mehanskega načina je magnetni kodirnik manjši in mnogo robustnejši od optičnega kodirnika.
V smislu merjenja zmogljivosti lahko nova generacija kodirnikov na podlagi magneta lahko zdaj dohaja optične kodirnike: Zaradi zmogljivih mikroprocesorjev, optimizirane programske opreme za obdelavo in vključene kompenzacije temperature se natančnost merjenja poveča na več kot 0,1 stopinjo. Odstopanja zaradi toplotnih pogojev se zmanjšajo na minimum. Poleg tega se je odzivni čas kodirnika, ki je pred tem bil med 700 in 1.400 mikrosekund, zmanjšal na stopnje, ki se bližajo nič mikrosekundam, kar pomeni odzivnost optičnega kodirnika.
Nobena vrednost se ne izgubi: Wiegandov učinek
Magnetni kodirniki zaznavajo vrtenje pod koti od 0 do 360 stopinj, vendar senzor s Hallovim učinkom ne more zaznati števila polnih vrtljajev brez zunanjega napajanja. Tukaj nastopi integrirani sistem zbiranja energije, ki temelji na Wiegandovem učinku in oskrbuje vezje števca vrtljajev s kratkimi, zmogljivimi napetostnimi impulzi. To pomeni, da lahko kodirnik tudi zanesljivo zaznava in shranjuje vrtljaje pri nizki hitrosti brez dodatnega zunanjega napajanja. S tem se izločijo napačne dodelitve položaja zaradi vrtenja gredi zunaj časa delovanja stroja, na primer zaradi izgube tlaka v dvižnem mehanizmu.
Optična tehnologija
Senzorji s skoznjim žarkom oddajajo svetlobo skozi reže, ki so vrezane na prevlečeni stekleni disk. Impulzi se ustvarjajo, ko se žarki lomijo.
- Optični kodirniki so zelo natančni.
- Optični kodirniki so zelo zapletene enote, sestavljene iz več posameznih komponent.
- Proizvodnja prevlečenih steklenih diskov je zapletena in draga. V primerjavi s kodirniki z magnetno tehnologijo se lahko zlomijo, če so izpostavljeni udarcem in vibracijam.
Vrste prirobnic in gredi v enem pogledu
- Vrsta RB/RMB kot sinhrona prirobnica s 6-milimetrsko gredjo
- Vrsta RA/RMA kot neposredna prirobnica z votlo gredjo
- Vrsta RO/RMO kot neposredna prirobnica z votlo gredjo
- Vrsta RU/RMU kot sinhrona prirobnica s 6-milimetrsko trdno gredjo
- RV/RMV kot vpenjalna prirobnica in 10-milimetrska trdna gred
Zasnove gredi
Trdna gred
Kodirniki s trdno gredjo so priključeni na vrtljive gredi stroja z enakim ali podobnim premerom z uporabo spojnikov. Ti spoji nadomeščajo mehanske zamike med dvema gredema in tako preprečujejo predčasno obrabo. S tem je kombinacija primerna za vrste uporabe, pri katerih prihaja do rednih udarcev ali vibracij.
Votla gred
Kodirniki z votlo gredjo so nameščeni neposredno na vrtljive gredi. Spoji gredi niso potrebni, zaradi česar je sestavljanje preprostejše. Namesto tega se uporablja prilagodljiva namestitvena prirobnica imenovana statorski spoj, ki kompenzira rahlo neporavnanost pri namestitvi. Kodirniki z votlo gredjo, odprti na eno stran, nimajo skoznje luknje za namestitev.
Premer gredi in konstrukcijska velikost
Pravilni premer gredi je pomemben za zagotavljanje, da se dovodna gred ohrani natančno na mestu.
Običajni premeri za trdne gredi so 6mm, 8mm in 10mm.
Običajni premeri za votle gredi, odprte na eni strani, so od 6 do 15mm. Za visoko prilagodljivost premerov so v votlo gred vstavljeni prilagodilni tulci od 6 do 14mm.
Zunanji premer kodirnika je na splošno izražen kot konstrukcijska velikost. Kodirniki ifm so na voljo v velikostih od 36 do 58mm.